Nedavna retorika nakazuje rahlo, a opazno spremembo v ruskem odnosu do končanja vojne v Ukrajini. V izjavah po ruski paradi ob dnevu zmage je predsednik Putin dejal, da se »zadeva bliža koncu«. Čeprav je ta izjava precej nejasna, nakazuje morebitno preusmeritev v moskovskem pristopu in implicitno priznanje, da je morda prišel čas za resna pogajanja. Kako se bo Evropa v praksi odzvala na to situacijo, še ni jasno.

Ta vojna, ki se zdaj odvija že peto leto, mora nujno priti do konca. Ker v bistvu obstajajo le trije scenariji: slab, še veliko slabši in … tisti, ki daje upanje.
Ukrajina že štiri leta krvavi, izgublja ljudi, ozemlje in infrastrukturo. Napadi na infrastrukturo in objekte v Rusiji so številni, vendar je Rusija sposobna dolge, izčrpavajoče vojne. Danes je najverjetnejši scenarij nadaljevanje vojne. Brez razumnih političnih in diplomatskih prizadevanj se bo nadaljevala uničujoča vojaška pot.
V Evropi sta se začeli dve svetovni vojni. Tragedije 20. stoletja se lahko ponovijo, če se eskalacija nadaljuje ali če fanatizem dobi priložnost. Brezprimerno oboroževanje, ki se danes spodbuja v Natu in EU, lahko odvrne prihodnje agresije, okrepi obrambno industrijo, vendar ne bo prineslo miru niti ustvarilo blaginje.
Pravi mirovni sporazum, sprejemljiv za Ukrajino in Rusijo ter podprt s strani ZDA in EU, se zato lahko oblikuje le na podlagi preobrata v odnosih med dvema odločilnima stranema v tem spopadu: ZDA in Rusijo. Ta preobrat je mogoč, če se bo odločnost predsednika Trumpa, da ustavi to vojno, potrjena na vrhu na Aljaski avgusta 2025, nadaljevala z odločnostjo.
Gradnja Evrope pomeni gradnjo miru
Mirovni sporazum, sprejemljiv za vojne stranke, še ni bil dosežen. Na žalost sedanje evropsko vodstvo ne sledi miselnosti in praksi ustanoviteljev pomirjene in združene Zahodne Evrope, kot so Schuman, K. Adenauer, de Gasperi, Monnet.
V duhu Monneta gradnja Evrope pomeni gradnjo miru. Taka vizija in proces pa zahtevata novo, trdno podlago. Prepričan sem, da obstaja realistična pot do miru. Realizem temelji na zgodovini evro-atlantskega območja po drugi svetovni vojni, na civilizacijskih in kulturnih koreninah evropskih narodov ter na tekočih mednarodnih posvetovanjih.
Upravičeno lahko kritiziramo ukrepe Trumpove administracije do Evrope, Venezuele ali Irana. Njena pripravljenost za ustavitev vojne v Ukrajini pa lahko postane odločilni dejavnik. Realnost predlagane mirovne vizije že potrjujejo nekatere točke sporazuma, o katerem so se postopoma pogovarjali ZDA, Ruska federacija, Ukrajina in EU (E3).
Mirovni scenarij v duhu R. Schumana in G. Marshalla
Mir v Vzhodni Evropi je mogoče doseči z načeli Schumanovega in Marshallovega načrta. Njihovi avtentični zgodovinski rezultati so navdihujoči in veljavni še danes. Izvirni Schumanov načrt je bil namenjen preprečevanju prihodnjih vojnih opustošenj v Evropi. Za sodelujoče države je ta projekt postal realnost že pred več kot 75 leti.
G. Marshall je predlagal financiranje obnove celotne Evrope, vključno s poraženo agresorko – Nemčijo. Leta 1950 sta Francija in Nemčija začeli sodelovanje na področju premoga in jekla, kar je vodilo k skupnemu trgu in novi skupnosti, odprti za druge. Schumanov načrt sprave in združitve z nekdanjo sovražno silo in agresorko je bil za mnoge utopija, za druge pa provokacija ali izdaja. Vendar se je ta nepredstavljivi preobrat postopoma uresničil. Ta velika in ustvarjalna novost se je izkazala za resnično in konstruktivno pot k mirni, stabilni in uspešni Evropi. Na žalost ta proces gradnje miru ni zajel celotnega kontinenta, od Atlantika do Urala.
Schumanov in Marshallov načrt 2.0 sta možna. Preoblikovanje konfrontacije med dvema velesilama – ZDA in Rusijo – v strateško sodelovanje je v interesu obeh držav. Voditelji pridejo in gredo, narodi pa ostanejo.
Skupna prizadevanja Vzhoda in Zahoda, Moskve in Washingtona, so bila predpogoj in podlaga za zmago nad nacizmom in fašizmom v Evropi. Podobno je bil nenasilen propad komunizma dosežen zahvaljujoč dialogu, razumevanju in sodelovanju med Washingtonom in Moskvo.
Gospodarsko sodelovanje v obliki skupnega trga mora zajemati vire, potrebne za vodenje vojne: energijo in njeno infrastrukturo, surovine in redke minerale.
Sporazum o takšnem skupnem trgu mora ostati odprt za vse svobodne države, zlasti iz Evrope, Severne Amerike in Srednje Azije. Logično je, da mora to spremljati sporazum o skupni varnosti.
Vzajemno koristno sodelovanje bi lahko postopoma pripeljalo do nastanka velike, nove zahodno-vzhodne skupnosti, ki bi se raztezala od Aljaske do Kamčatke ter zajemala Evropo in Srednjo Azijo. Vojna v takšni skupnosti bi postala nemogoča, tako kot je bilo v primeru združene Zahodne Evrope po letu 1950.
Takšno obsežno območje skupne varnosti, sodelovanja in blaginje na severni polobli bi predstavljalo brezprimerno silo za mir in stabilnost v svetu. Da bi bil mir trajen, je treba odstraniti korenine konfliktov. Preprečevanje konfliktov pa leži v delitvi varnostnih in strateških virov. Korenine in temeljne vrednote naše civilizacije nas vabijo k medsebojnemu spoštovanju, koristnemu sodelovanju ter življenju v miru in enotnosti.
Dostojanstven mirovni sporazum
Takšen »veliki dogovor« bo ponudil podlago za dostojanstven mirovni sporazum, ki bo koristen in sprejemljiv za Ukrajino, Rusijo, ZDA in evropske države. Paket pogojev in kompromisov mora vključevati vrnitev beguncev in razseljenih oseb, spoštovanje dostojanstva in temeljnih pravic vseh, vključno z etničnimi manjšinami, prehodno, časovno omejeno upravo spornih ozemelj z mednarodno podporo (OZN) ter spoštovanje transparentno izražene volje državljanov prizadetih ozemelj glede njihove demokratične samoodločbe, uporabo prehodnega pravosodja za vojne zločine, ponovno vzpostavitev pravne države in odpravo vseh sankcij.
Marshallov načrt 2.0 bo ponudil učinkovito pomoč in opredelil poštene pogoje za splošno okrevanje, gospodarsko rast in obnovo. Posebno podporo je treba nameniti ciljni, dinamični obnovi uničenih ozemelj in infrastrukture. Takšen proces zahteva tudi konstruktivna prizadevanja za spravo, dialog in krepitev zaupanja.
Dostojanstven mirovni sporazum je lahko za vse rešitev, ki ohranja ugled, brez sivih, spornih področij ter brez odloženega ali skritega spopada. Trajen mir v Evropi je zahteven, a nagrajujoč cilj. Ustvarjalna, konstruktivna in odgovorna prizadevanja bodo prevladala nad silami konflikta, nasilja in vojne.















